ekonomika odnosov napisal:PismoRosno napisal:Druga dva primera ne spadata med prisilno druzenje, tudi ce kdo na vabilo v hecu napise "udelezba je obvezna". Ljudje smo po vecini druzabna bitja in se druzimo, ker nam je fajn.
Prvi primer pa vzames pac kot del sluzbenih obveznosti. Veliko ljudi dela ob vikendih, pa imajo ravno tako druzine. Saj to ni vec kot 1x ali 2x na leto, to bos pa ja prezivela brez hujsih travm.
Prvo je druženje na silo. Res je del službenih obveznosti, se pa zgodi, da greš, stisneš zobe, čeprav veš, da je vse zlagano in če nismo dobri sodelavci v pisarni se tudi na teambuldingu ne bomo spoprijateljili. Ne vem pa, kako to, da se delodajalci tega ne zavedajo? Šef te tlači dol celo leto, potem pa naj bi se družil in se šel prijatelja z njim? Ali res ne razumejo, da je služba služba, družba pa družba?
V bistvu je isto tudi okoli novega leta in ''obveznih'' službenih piknikov, ko marsikoga izločajo, potem pa pričakujejo, da bodo prav izločeni bili najbolj aktivni na teambuldingu........ za bruhat!
Ostala vabila vljudno odkloniš, nisi niti dolžen pojasnjevati. Na obletnice se povabi vse, pridejo pa tako ali tako ne vsi. In vedno manjkajo prav tisti, ki se v razdredu niso počutili najbolje. Zakaj bi se torej družili na silo?
Šefi, ki so spretni manipulatorji, takšno druženje uporabljajo za zavajanje okolice (njim nadrejenih), da so dobri šefi oziroma za zavajanje naivnih sodelavcev, da jim je veliko do tega, da so v službi dobri odnosi. To ravnanje je podobno zlaganim družinskim odnosom. Navzen par deluje kot ljubeč in usklajen, za štirimi zidovi pa se dogaja marsikaj. V obeh primerih gre bolj za predstavo za javnost, kot za resnično željo po dobrem timskem vzdušju. Zato tudi "grožnja" tistim, da bodo imeli težave, če ne bodo šli. S tem, ko ne greš, mu pokvariš idealno predstavo za javnost.
Statistika: Objavljeno Napisal antilopa — 12 Jun 2016 09:21