Sanyyka napisal:Boris_je napisal:Pozdravljeni,
trenutno sem star 32 let. Kar čeden, ukvarjam se tudi s športom (hribi in vodene vadbe), nisem ravno bogat, neka sredina no, ter samski. Tukaj bi rad opisal moje izkušnje s parimi samskimi dekleti v zadnjem letu dni, konkretno s tremi. Te tri mlade ženske so bile vse stare okrog 30 let in tudi samske. V zadnjem letu dni sem do vsake od njih pristopil (trudil sem se pristopiti na lep način) in bil zavrnjen. Način pristopa je rangiral od očitnega "všeč si mi", ko sem eni od njih na začetku celo kupil nekaj rožic, ji pustil mojo številko ter jo vabil na večerjo. Z drugo sem se nekaj časa družil v plesnem lokalu in dobil vsaj njen FB profil. Pri tretji pa sem imel povsem prijateljski pristop, brez "vsiljivosti", ki bi nakazovala, da nekaj hočem. Kot sem omenil, z vsemi tremi se ni dobro končalo. Ena izmed njih mi je celo rekla, da jo druženje sploh ne zanima (ne le z mano, ampak nasploh).
Po tretji zavrnitvi sem se res zamislil. Naj najprej nekaj malega napišem o tem zakaj mislim, da so ljudje danes tudi okrog 30 leta množično samski, bolj kot kdajkoli v zgodovini. Poglavitni razlogi niso zgolj psihološki (tisti značilni "s tabo je nekaj narobe"), temveč družbeni. Zelo se že pozna, da živimo v nenavadnih hedonističnih časih, kjer so običaji kot so poroke in precej zgodnje iskanje življenjskega partnerja, preprosto razpadli. Že s prostim očesom je vidno, da smo danes vsi ljudje, oba spola, bolj spodbujani k zabavi in trošenju, k nalaganaju aplikacij na "pametne" telefone, k ukvarjanju s seboj, kot pa k usmerjanju drug k drugemu.
Zaradi tega sem pomislil, da je povsem možno, da ta samska dekleta na katera sem naletel, stara okrog 30 let, enostavno ugašajo. Njihovi možgani na čustvenem nivoju preprosto niso dovolj aktivirani, ker k temu niso več spodbujane, tako kot so bile večino človeške zgodovine (iskanje partnerja, otroci). Še posebej ena izmed njih je bila zelo hladna. Bila je bolj karierni tip ženske, s to kombinacijo umskega dela in samskosti, ter zelo, zelo nedostopna, čeprav sem se trudil biti prijazen in celo malo zabaven.
Naj poudarim, da tega nikakor ne obsojam. Saj pravim, mislim, da to današnji način življenja dela sam od sebe, celo proti njihovi volji, mislim pa da to dela. Tudi ne trdim, da je to splošno stanje stvari in da so vse samske 30-letnice take. Mislim, da opažam to, da se samske ženske okrog 30 leta razdelijo nekako na dva dela. Na tiste, ki še precej "migajo" in si želijo partnerja, ter na tiste, ki počasi, počasi ugašajo, potem je pa še tretja vrsta, ki je nekje vmes med enimi in drugimi. Predvsem pa mislim pa da sem ugotovil, da ženske niso kar enostavno avtomatično, po "naravi" čustvene. Če k temu dolgo časa niso spodbujane od zunaj (partner, morda otroci), sčasoma enostavno ugašajo. Moram pa priznati, da je to z moškega vidika zelo neprijetno, begajoče, konfuzno. No zdaj je malo manj konfuzno, ker mislim, da sem ugotovil za kaj gre, ampak kljub temu je žalostno.
Zanima me tudi kaj drugi pravite na to, če slučajno opažate kaj podobnega? Tako moški kot ženske.
Naj povem svojo plat zgodbe. Sem ženska samska, kmalu jih bom dopolnila 40 let. Nisem narcisoidka, da ne bo kake pomote, ampak ne izgledam svojih let, ampak manj in nisem grda. Do moških sem postala nesramna in jih tudi na grd način odbijem. Zakaj? Ker, ko sem hotela imeti pravega resnega moškega ob sebi sem vedno naletela napačnega, v meni ni videl žensko s čustvi, s srcem, ki si želim ljubezni, topline, ampak žensko ločenko, mamo, bolje rečeno lutko, ki jo je treba samo po*ukat in odj*bat. Danes imam odpor do moških, zaradi vas samih moških. Ne mečem pa vse v isti koš, le žal jaz vedno
na take moške naletim
.
To pa sebe vpraš.
Pa ajde. Pejt se solit. Vse stare 40, izgledate kot 30.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 31 Avg 2016 13:22