Zakaj nesposobneži? A ni boljše, da ni nič (strašnega), kot da bi dobila neko resno diagnozo?!
Pred dobrimi štirimi leti sem imela izcedek iz bradavice, najprej prozornega, potem krvavega. Bila sem na mamografiji, ulrazvoku, vzeli so mi bris, punkcija. Nič zaskrbljujočega.
Dve leti kasneje spet izcedek. Vse iste preiskave + operacija.
Nič zaskrbljujočega.
Prepričana, da zdaj bo pa mir, pol leta po operaciji ponovno krvav izcedek, ponovno preiskave, bris in to...
Vse OK.
Če bi bili v mojem primeru nesposobneži in bi bila pred več kot štirimi leti resno bolna, bi me do zdaj že najbrž pobralo.
Na to, da mi niso odkrili ničesar nevarnega, ne gledam kot na nesposobnost strokovnjakov, ampak kot veliko srečo zame.
Mi je pa jasno, da moram biti glede na več letno dogajanje v dojki pozorna na vsako spremembo in ukrepati. Ker očitno se neke spremembe dogajajo, in četudi so zaenkrat zgolj hormonske, se lahko iz tega kaj izcimi.
Zaenkrat se imam za zdravo, tako se tudi počutim, in srečna sem, da je tako!