Meni so bile porodniške najlepše obdobje. Bila sem fizično na polno aktivna, vsak dan 10 do 15 km vozičkanja, družbe toliko, kot nikdar prej, učila sem se italijansko, z otročki sem uživala, službe nič pogrešala. Po porodniških vedno polno zagrizla v službo in kariero. Res pa je, da sem vsakič bolj postavila meje med zasebnim in službo. So me pa vsakič tudi bolj cenili in težko pričakovali.
Ne vem zakaj ne znate biti srečne v obdobju, v katerem ste? Skoz eno nezadovoljstvo, nepotešenost. Zna biti res to, da ste nezadovoljne v partnerstvu.
Kako je lepo bit aroganten, če pač ignoriras vse objektivne okoliščine, na katere nimaš izključnega vpliva, in samega sebe trepljas, kako si fajn ti in tvoj partnerski odnos.
Nimajo vse ženske ogromno družbe med porodniško, ker ne živijo vse v večjih naseljih s kupom drugih mam na porodniški.
Niso vsi otroci taki, da bi se kar brez pripomb vozili v vozičku 10 - 15 km.
Še manj je takih, ki bi ti dali mir za učenje tujega jezika :)))
Ampak ja, tebi je bilo fajn, če eni drugi ni, si je pa čisto sama kriva. Udri po siromaku.
Sploh, ko sem imela 4 otroke ;) Ah, siromaki, se opravičujem. Ne bom več tolkla po vas...
To, da ti ni fajn, da imaš otroka in da si ga imela neodrasla in si mislila, da so to samo cortkani trenutki, ko ti dojenček spi, ti pa našminkana in zmanikirana piješ kavico, ti pa res ni nihče kriv.
Imet otroka ne pomeni imet noro lep porod, dulo, fensi voziček. (mimogrede, napisala sem sicer vozičkanje, otroke sem imela pa v nosilki.) Imeti otroka je tisto, po. In o tem času vam ni potegnilo razmišljat med nepozabnim sexom.
Aja, zivim pa v kraju z 1500 prebivalci.