od njega odvisna je napisal/a: ↑Pozdravljeni.
Pred nekaj leti sem hodila k tej "uradni osebi" precej redno in sva imela zelo dober, prijazen in spoštljiv odnos (ne gre za odnos zdravnik-pacient, ne želim natančno zapisati zaradi morebitne prepoznavnosti).Vedno sem imela občutek, da mi je ta oseba zelo naklonjena. Naredila je več kot je potrebno. Tudi sama sem izražala visoko spoštovanje in hvaležnost. Zatem sem z obiski (sitaucijo sem rešila) prenehala hoditi.
Do letos, ko sem se znova nekaj krat zglasila. In sedaj "lepa" sprememba.
Njegov odnos skrajno hladen, zadržan, strogo formalen. Obravanava me (pre)hitro, torej z naglico, z mimiko dela resne izraze (bolj kot je sploh potrebno). Pusti me namerno čakat, preden vstopim. Ob vstopu se dela, da me ne vidi, buli v računalnik. Zatem se dela kot da me ne ignorira in ko govori, brez prestanka strmi vame (niti za sec ne umakne pogleda). Tako, da moram jaz umikat pogled, saj mi je mučno.
Na email mi odgovori šele čez nekaj dni. Uporablja vročo-hladno neverbalno komunikacijo. Najprej stoji 1,5 m vstran od mene, zatem se mi naglo čisto približa za nekaj sekund in se s stolom vnova porine vstran od mene več kot 2m (tako očitno narejeno, preforsirano, brezpotrebno). Ob slovesu, me samo gleda in pomiga z glavo-brez besede "nasvidenje"...Ozračje je napeto, nekaj je v zraku.
Skrajno mi je nelagodno, neprijetno, Z ničemer ga nisem užalila, ničesar mu nisem naredila, ne znam si sploh pojasnit za kaj me tako ignorantsko obravnava??!! Vede se skrajno čudno! NENARAVNO! V čisti opoziciji ispred nekaj let.
Z vsemi ostalimi je normalen, prijazen....itd..
Najhuje je, da je na tistem področju "edini strokovnjak" in nimam kam drugam...
Težko mi je, ne vem, kaj narediti. Počutim se obupno in obupano
Ga naj soočim? Dvomim, da bo iskreno priznal "kaj ga muči". Zakaj me "kaznuje"? Kaj bi sploh rad?
Naj tudi sama vse ignoriram, se delam kot da njegovo vedenje ne opazim?
Mu naj napišem vse kaj si mislim?
Kaj bi naredili vi?
Sem hvaležna za vsako vaše mnenje!
pn.
Groza me je! Najhuje je, da ga potrebujem. In on to ve! In sedaj nad menoj izvaja pasivno agresijo!
Ne razumem, zakaj bi bila od njega tako odvisna. Gre za življenje in smrt, bi brez njegove pomoči umrla?
Bil ti je zelo naklonjen in zate naredil več, kot je bilo potrebno. Si se morda odrekla svoji moči v zameno za ta občutek velike naklonjenosti z njegove strani?