Tudi ti se rabis malo prakse. :) Neki, v moj domaci kraj ziveti, jo niso marali, med koncem stavka in locilom je presledek. Pa se vec.
Sem pa, mimogrede, tudi sama tezko brala avtoricin post.
Sem pa, mimogrede, tudi sama tezko brala avtoricin post.
ne morem tega brat je napisal/a: ↑There, fixed it for you.
Naj povem da smo se pred desetletjem odločili da prodamo stanovanje v LJ in gremo v moj domači kraj živeti, tam smo si postavili hišo in delovni objekt( mož ima obrt in predvsem zato smo se preselili saj je rabil prostor).
Z leti opažam vedno večje breme okolice, ugotavljam da že moja družina ni bila zaželena, jo niso marali , počasi pa se to name prenaša kot potomko. Pa ne da smo kakšni muslimani, ali kakšne druge narodnosti.
Dogaja se nam vandalizem in to ne s strani otrok iz juga, ali kakšnih Romov, s tistimi nimamo nobenih težav, ampak samo domačinov. Tudi otrok vaških pomembnežev, ki so v nedeljo celo ministranti in s svetniškim sijem . Ki razbija, preden gre h verouku.
Smo postavili kamere , razkrinkali otroke in sli do staršev in jim napeli. Potem je kakšne pol leta mir, ampak ugotavljam da ko nas imajo po “gobcih” starši, njihovi otroci hitro naredijo kakšno pizdarijo na hisi . Vedno je to sosledje. Prevrnejo rože, ukradejo vse kar ni fiksno privezano in nekam odvržejo , razmečejo mačjo posodo, zvonijo in zbežijo... ograje s ceste ne moremo postaviti v celoti, ker je tak teren ( en del pa je zaprt).
Opažam veliko zavisti in gneva do nas, po drugi strani pa vedno večjo izločenost. V cerkev več ne hodim, ravno zaradi teh ljudi.
Bilo je že več takih vandalističnih napadov, ko se pogovorimo s starši, nas začnejo sovražiti, nas opravljajo.
Najhuje je ko zalotiš na kameri otroka kakšnega vaškega pomembneža ali kakšnega velikega kmeta ki se ima za boga in je prvi v vsem - ti zadnji so najhujši !!! Ki terorizirajo celo vas s svojo kmetijo, gnojenjem in onesnaževanjem cest. Taki te celo ozmerjajo kako si jim to drzneš kaj reci in posneti njihovega otroka. Jih ne zanima da je njihov otrok delal pizdarije in bil posnet. Mene cisto šokira tak odziv.
Takim samo rečem da naslednjič dam prijavo na policijo in naj mulca vzgojijo. Ampak ne bodo nas taki ustrahovali, ne bomo klečeplazili pred takimi . Res ne.
Ljudje so pristranski, takoj se počutijo ogrožene in potem tebe začnejo opravljati, ne povejo pa resnice da je bil njihov sonček zasačen in identificiran na kameri, ko je delal pizdarije.
Sem že slišala take izjave da ne moreš verjeti da lahko kaj takega reče odrasla oseba in kako dajejo starši potuho otroku. Ampak a naj bomo tiho in trpimo zaradi “dobrih odnosov”? Mulci se bodo pa izživljali? Sedaj se nas vsaj bojijo. Pa se med seboj pogovarjajo da imamo kamere in se vse vidi.
Naj se povem, naši otroci so lepo vzgojeni, mirni, nikoli niso bili vandali (no sedaj so itak že odrasli). In to najbolj boli, ko našim ne morejo nič očitati.
Včasih sem se za neke odnose trudila, sedaj pa nič več, pokimam, pozdravim in grem naprej. Nekatere pa tudi to ne več.
Vedno bolj razmišljam, da bi prodali hišo in se preselili v pokoju. Mož pa pravi da so ljudje vsepovsod isti. Da naj jih raznese od žlehtnobe in zavisti. On je tak, ima oklep kot iz železa, mene pa to zelo prizadene.
Kaj vi mislite? Je rešitev da zamenjaš kraj, da greš drugam? Že moja stara starša sta bila nesrečna tukaj, potem so si selitev zelo želeli moji starši, sedaj mi o tem razmišljamo. Neki začaran krog. Kako naj se preneham sekirati? Kaj bi vi ?