Leta 2013 in danes je napisal/a: ↑
nehajte jamrat je napisal/a: ↑Samo to pa res ni raketna znanost.
To je izključno in samo zaradi tega, ker ste TIHO in ker se jim PUSTITE. Vzemite usodo v svoje roke, saj pri tem vam ni potrebno zatajiti lastne integritete. Človek je žival. Tam se učite, če vam ni jasno zakaj moraš ugriznit nazaj, če hočeš mir.
Ja res je. Ampak v tistem času sem imela zelo malo možnosti, da se bi uprla. Moja bolezen je bila take narave, da mi je pobrala zelo veliko energije. Sploh pizitivne, po kateri sem sicer slovela in spet slovim, ker se je bolezen umirila, oziroma imam ustreznepripomočke za trajno olajšanje. Samo da zdaj nisem več odvisna od teh sramotnih poniževalnih okoliščin, ker mi je v bistvu ta babja svojat naredila veliko uslugo, ko me je izrinila iz svojega hermetičnega balončka. No, čudne sove so bile tam notri, ampak hudiča, niso se skavsale med sabo. Zelo na prikrit način pa so kavsale mene. Ja da ne bo pomote, v konkretni pisarni so bili tudi kaki trije moški, eden od njih je bil bivši mož naše šefice, oziroma njegova bivša žena, je bila njegova nadrejena, ampak njun odnos je bil zelo normalen in pozitiven. Jah, očitno samo jaz nisem pasala tja not in po eni strani hvala bogu, da ne. Zdaj sem v čisto drugem okolju, nikogar ne srečam in je to tudi skoraj nemogoče, ker sem se preselila čisto na drug konec Slovenije.
Glej, jaz nisem pasala še v nobeno delovno okolje do sedaj in se ne sekiram. Tisti babji šminkarski in cunjasti trači mi pač niso in sem vedno tiho oz. za sebe. Tudi pregovora "služba je služba, družba je družba" se držim in to strogo ločim. 1x je ena hotela še kar se po službi družiti in da bi ena pri drugi kofetkali in ne vem, kaj. Sem ji pokazala distanco, je nehala. Ker to samo, da bi se tračalo nekaj in ta ženska se bi CELE DNEVE samo o službi pogovarjala, meni je bilo res dovolj. Sem rekla, ko grem domov, ne razmišljam več o službi, jo je kar šok.