Jaz razumem drugače je napisal/a: ↑
mimi331 je napisal/a: ↑Bodi vesela, da se je hčerka osamosvojila, da ni več odvisna od tebe. Ti pa je očitno ne moreš spustiti iz rok. Hčerči živi svoje življenje, ti pa se moraš nekako znajti v prihodnosti. Če ti je za zdaj hči ena in edina svetla točka v življenju, potem imaš problem. Hči naj uživa po svoje, ti pa poskusi uživati po svoje. Bodi hčeri vzor, ne pa da jokcaš, kako ti ni do praznikov.
Vsi jo napadate, da ima hči pravico živeti po svoje. Jaaaaa, saj ona to ve in ji privošči, je vesela zanjo. Ni ji hudo, ker je hčerka samostojna, ampak zato, ker jo bo za praznike pogrešala. Pa kaj vam je? Saj to je normalno.
Avtorica, jaz na tvojem mestu ne bi kar tako obupala in se odrekla praznikom. A veš koliko ljudi je samih in osamljenih? Gotovo koga poznaš. Pa daj za praznike obiskat koga od teh ljudi. Naredi komu kako dobro delo. Imaš možnost v kakem domu ostarelih ali kaj podobnega kot prostovoljka pomagati? S takimi dejanji lahko začutiš praznime še bolj kot ob rutinski večerji z družino. Saj ne da to ni lepo in dragoceno, a nakloniti pozornost nekomu, ki je sam na svetu in se zavedati, kako zelo si mu polepšal dan, je zelo lep občutek.
Podpis pod tole.
Normalno je, da pogrešaš otroke in družino, ko ptički odletijo. Privoščiš jim najboljše, a je hudo, ko ostaneš sam. Rabiš čas, da se navadiš, da te začnejo zanimati druge stvari, da nisi žalosten. To ne gre čez noč.
Avtorica, letos bo hudo, prvič je vedno težko, ko ostaneš sam. Vseeno si pričaraj delček tistega, kar sta imeli s hčero. Predlog, da greš med brezdomce ali dom upokojencev je odličen. Povrnil ti bo občutek, da si nekomu potrebna in da je nekdo vesel, da si tam. Seveda da ne bo tako, kot sta imeli s hčero, ti bo pa pomagalo premagati osamljenost in žalost.