Jutro, punce.
Kako ste kaj? Mene konkretno matra kašelj že par dni. Dopoldne se lepo izkašljam, potem pa se začne suhi kašelj. Groza. Pijem vse možne zvarke (madona, ka je to sladko) in pijem ogromno vode in čaja. Se mi zdi, da trenutno samo na to študiram. Najhuje je, ko grem dojit in se začnem davit. Tako, da je Ricola vedno z mano. Glede hrane sem pridna, pa ne zato, da bi fuuul pazila in se odrekala stvarem, ampak preprosto jem po mojem "programu". Upoštevala sem tudi nasvet pravekave (PRAVAKAVA, HVALA TI). Ko se mi česa zalušta, se itak najprej vprašam, če je to potrebno in če možgani rečejo ja, vzamem krožnik, si naložim par kosov (pa ne tort, da ne bo pomote), grem za mizo in uživam, res uživam.
Včeraj sva šli s tamalo do trgovine, ji kupim žemljo, pa jaz med potjo pojem polovičko in si rečem, pojej, če se ti lušta. In slabe vesti ni bilo. Sva prišli že skoraj domov po eni uri in frajerka končno zaspi. Pa se odločim narediti še en krog po našem kraju. Tempo sem pa tudi imela, da se mi ne bi nekje na pol poti zbudila in začela tulit. Ko ima dost vozička, ga ima dost. :)
Na še povem,da sem si včeraj naredila pico - islkala sem ideje, kaj še naj skuham tamali in odkrijem en blog mamice, ki je objavila recept za otroško pico - sicer je še premala za to, sem jo pa naredila sebi. "Testo" je iz cvetače, čeprav imam nekje v možgančkih informacijo, da sem to že nekje videla. Skratka, okusno. Še moj je probal in se začuda ni zmrdoval.
Cimetka, vi se hitro pozdravite, to je sedaj edino važno, za tek boš imela še veliko časa. Če ti pa glede hrane kaj lahko pomagam, pa poskusi tole finto. Meni je bila v veliko pomoč. Predstavljaj si, da hodiš po travniku in pred sabo zagledaš veeeeelik kamen (tvojo oviro). Vzameš kladivo in jo razbiješ v prah. Z vso močjo. Lahko seveda tudi preklinjaš zraven, če ti bo bolje. Jaz sem to storila s kruhom. Pomaga. Pa vsakič, ko imam par sekund časa (no, med dojenjem ga je veliko) si vizualiziram sebe na teži 66. Kako je to lepo. Pa tehtnica na hladilniku me tudi non stop opozarja.
Upam, da nisem preveč zatežila, če pa sem komu kaj pomagala, bom pa zelo vesela.
Lep petek vsem.
Kako ste kaj? Mene konkretno matra kašelj že par dni. Dopoldne se lepo izkašljam, potem pa se začne suhi kašelj. Groza. Pijem vse možne zvarke (madona, ka je to sladko) in pijem ogromno vode in čaja. Se mi zdi, da trenutno samo na to študiram. Najhuje je, ko grem dojit in se začnem davit. Tako, da je Ricola vedno z mano. Glede hrane sem pridna, pa ne zato, da bi fuuul pazila in se odrekala stvarem, ampak preprosto jem po mojem "programu". Upoštevala sem tudi nasvet pravekave (PRAVAKAVA, HVALA TI). Ko se mi česa zalušta, se itak najprej vprašam, če je to potrebno in če možgani rečejo ja, vzamem krožnik, si naložim par kosov (pa ne tort, da ne bo pomote), grem za mizo in uživam, res uživam.
Včeraj sva šli s tamalo do trgovine, ji kupim žemljo, pa jaz med potjo pojem polovičko in si rečem, pojej, če se ti lušta. In slabe vesti ni bilo. Sva prišli že skoraj domov po eni uri in frajerka končno zaspi. Pa se odločim narediti še en krog po našem kraju. Tempo sem pa tudi imela, da se mi ne bi nekje na pol poti zbudila in začela tulit. Ko ima dost vozička, ga ima dost. :)
Na še povem,da sem si včeraj naredila pico - islkala sem ideje, kaj še naj skuham tamali in odkrijem en blog mamice, ki je objavila recept za otroško pico - sicer je še premala za to, sem jo pa naredila sebi. "Testo" je iz cvetače, čeprav imam nekje v možgančkih informacijo, da sem to že nekje videla. Skratka, okusno. Še moj je probal in se začuda ni zmrdoval.
Cimetka, vi se hitro pozdravite, to je sedaj edino važno, za tek boš imela še veliko časa. Če ti pa glede hrane kaj lahko pomagam, pa poskusi tole finto. Meni je bila v veliko pomoč. Predstavljaj si, da hodiš po travniku in pred sabo zagledaš veeeeelik kamen (tvojo oviro). Vzameš kladivo in jo razbiješ v prah. Z vso močjo. Lahko seveda tudi preklinjaš zraven, če ti bo bolje. Jaz sem to storila s kruhom. Pomaga. Pa vsakič, ko imam par sekund časa (no, med dojenjem ga je veliko) si vizualiziram sebe na teži 66. Kako je to lepo. Pa tehtnica na hladilniku me tudi non stop opozarja.
Upam, da nisem preveč zatežila, če pa sem komu kaj pomagala, bom pa zelo vesela.
Lep petek vsem.
Statistika: Objavljeno Napisal Aloha — 28 Okt 2016 06:51
